Zbrana dela

Sv. Avguštin piše, de ty aydi so imeili okuli trydesseti tissuč bogou, tim istim so ty aydi vsakimu suie opravilu odločili inu izročili. Glih taku ie od papežou tim svetnikom, vsakimu nega rovnane inu oblast odločena. Oli iz le-tiga vsaki zastopni krsčenik more veiditi inu spoznati, de taka pergliha tih svetnikou h tim aydovskim malikom ie kriva, hudičeva, Bogu, nega bessedi inu time katekizmu cilu zuper. Zakai, tu Svetu pismu inu katekizmus nas očitu, zastopnu vuče, de Gospud Bug vse riči, katere ie on stvaril, sam rovna, viža, pela, regira po sui voli, inu pres nega vole en lass od naših glav inu oben vrabec iz strehe ne pade.

Avtor: Primož Trubar

Življenja srečen pot

Varuj se krivih prerokov, ki cerkev zaničujejo; ne verjemi goljufnim učenikom, ki nove nauke oznanjujejo in svete cerkve ne spoznajo. Kdor katoliške cerkve nema za svojo mater, tudi Boga nema za svojega Očeta, in ne ve, kje je doma.

Avtor: Anton Martin Slomšek

Opus dei

Janez Pavel je bil brez vsakega dvoma prepričan, da se Rimskokatoliška cerkev sooča z eno najresnejših kriz po nastopu protestantske reformacije. Na udaru je papeška avtoriteta. Za to je v prvi vrsti krivil odločitve drugega vatikanskega koncila…….Medtem ko so se širila notranja nesoglasja, pa je papež zunaj cerkve videl grožnjo planetarnega prebujanja islama.

Avtor: Robert Hutchison

Zgodovina cerkve na Slovenskem

Največji uspeh, uspeh trajne vrednosti, ki nam ga je prinesla reformacija, je bil kulturnega značaja. Slovencem, ki so bili brez slovenske tiskane knjige, je dala reformacija slovstvo, knjižnico in tiskarno. Reformacija je pomagala tudi mnogim evropskim narodom (Finci, Litvanci, Latiši, Lužiški Srbi in drugi), ki so bili neke vrste kulturni zamudniki, a nobenemu toliko kakor Slovencem

Evangeličanska cerkev na Slovenskem

Vsak poskus kakršne koli spremembe družbene ureditve je v očeh pravoverne duhovščine pomenil velik greh, v primerih, ko so se zahteve po spremembah stopnjevala, pa je to že bilo krivoverstvo. Sledila je vpeljana kazen – sežig na grmadi………Reformacija tako v marsičem pomeni samo nadaljevanje boja za preoblikovanje in obnovo cerkve v skladu z učenjem Svetega pisma in z življenjskimi načeli prvih kristjanov.

Avtor: Vili Kerčmar

Moji spomini

Splošno znanje čitanja pa seveda ni prišlo v korist samo cerkvenim namenom……Zato pa tudi vidimo, da so se Nemci, Holandci, Danci, Švedi, Norvežani, Finci in Anglosaksi, ki so se oklenili protestantizma, kar se prosvete in kulture tiče, kaj hitro povzpeli nad katoliške in pravoslavne kristjane. V protestantovskih deželah je bila namreč pismenost vsesplošna, dočim je bila v katoliških dolgo, v pravoslavnih pa skoro prav do današnjih dni, privilegij samo nekih stanov. Zelo značilen zgled za to , kako so v merodajnih katoliških krogih o tej stvari sodili, nam v svoji “Zgodovini slovenskega slovstva” podaja dr. Fran Kidrič, ki navaja izjavo sekovskega škofa v letu 1752, da “ostaja slovensko in kranjsko ljudstvo katoliški veri zato tako zvesto, ker ne zna čitati”.

Avtor: Ivan Hribar

Razvoj slovenskega narodnega vprašanja

Primož Trubar je vsekakor ena velikih progresivnih figur slovenske zgodovine. Toda obenem se v nje izraža vsa šibkost, nerazvitost in politični oportunizem slovenskega meščanstva njegove dobe…..Reformacija se je notranje odtujila kmečko – plebejskemu ljudstvu, ker se je vse bolj povezovala z nemškim plemstvom. Prijatelj nemškega graščaka pa ni mogel biti tudi prijatelj slovenskega kmeta

Avtor: Edvard Kardelj

Ne in amen

Iz prizadevanja, da bi Jezusovi smrti dali smisel , se lahko izcimi samo nesmisel, ker hočejo upravičiti neko usmrtitev, ki pa ni upravičena, kakor ni in nikoli ne bo upravičena nobena usmrtitev. Sklicevanje na Boga in božjo voljo ne more poravnati človeških zločinov.
Jezik kristjanov je poln krvi. Kakor se Španci ne pustijo odvrniti od bikoborb, tako se kristjani ne pustijo odvrniti od odrešitve s krvjo. Kristjani hlepijo po krvi.

Avtor: Uta Ranke Heinemann

Evropa pred Zrcalom

Duh križarskih vojn je izmaličil ne le naše dojemanje islama, ampak tudi dojemanje vzhodnega krščanstva, in nas zapeljal, da smo iz evropske zgodovine Evrope izvzeli tudi bizantinsko državo(nanjo gledamo kot na dekadentno civilizacijo z “vzhodnjaškimi” potezami – Byzantinus est, non legitur) in Rusijo, ki se je rodila iz presenetljivega zlitja Skandinavcev in Mongolov, predvsem pa “azijsko” krščanstvo.

Avtor: Josep Fontana

Evropa brez Evropejcev

Krščanski temelji Evrope seveda niso absolutni, vendar pa njihova trajajoča sila, precejena skozi filtre različnih odmikov, sporov in kritičnega zavračanja, vseeno pomembno oblikuje samozavedanje evropskih ljudstev.Vročična debata o vključitvi izrecne omembe krščanstva v nastajajočo evropsko ustavo seveda poteka v skladu s predvidljivimi refleksi. Le-ti vodijo Sveti sedež in konzervativne politične stranke k zagovoru tovrstne vključitve, leve in liberalne stranke pa razsvetljenska tradicija sekularizma usmerja k nasprotovanju.

Avtor: Aleš Debeljak