Primož Trubar (junij 1508 , Rašica – 28. 6. 1586 , Derendingen) je osrednja osebnost v zgodovini slovenskega naroda.
Med šolanjem v Salzburgu in Trstu pri štkofu Petru Bonomu se seznanja s kritiko razmer v Cerkvi in z novimi verskimi nauki. Zaradi luteranskega prepričanja ga papeška cerkvena oblast in habsburški vladarji preganjajo, zato večinoma deluje v Nemčiji. Njegov Catechismus in Abecedarium (oba 1550) sta prvi slovenski knjigi; z njima zgradi temelj slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. Svoje književno delovanje namenja vsem Slovencem ne glede na stan in ne glede na deželne meje; ustvarja podlago za ozaveščanje in strnjevanje slovenskega naroda. Prvi prevede Novo zavezo – Ta celi Novi testament (1582); najprej objavi Ta evangeli svetiga Matevža (1555). Prevede tudi starozavezni Ta celi psalter Davidov (1566). Organizira slovensko protestantsko Cerkev; zanjo v slovenščini objavlja pesmi in molitve, sestavi obsežna pravila, tj. Cerkovno ordningo (1564), ter piše katehetske in teološke razlage. Sodeluje pri uvajanju posvetnega nižjega in srednjega šolstva. Dosega podporo predvsem kranjskih, pa tudi koroških in štajerskih deželnih stanov slovenski protestantski Cerkvi in njenim knjigam; Ljubljano uveljavlja kot slovensko narodno središče. Odlikuje ga široko duhovno obzorje, pridobi si spoštovanje evropskih teologov in knezov.
Pomembne letnice
- 1530 Trubar posvečen v duhovnika; posveti ga tržaški škof Peter Bonomo; postane vikar v Laškem
- 1533 začne pridigati v Ljubljani
- 1540 se pred nasprotniki umakne v Trst k Bonomu
- 1542 postane kanonik in pridigar v Ljubljani
- 1547 mora v pregnanstvo, od 1548 pridigar v Rothenburgu nad Taubero
- 1561 postane superintendent v Ljubljani
- 1565 izgnan, od 1566 pastor v Derendingenu blizu Tübingena